Zelene novičke Radenskega polja (november 2024)

 

Prav te dni lahko med sprehodom po naravi občudujete, kot jim radi rečemo, barve jeseni. Prelivajoči se odtenki zelene, oranžne in rdeče ter kupi odpadlega šelestečega listja pod nogami nam prav gotovo polepšajo sprehod.

 

Barva jesenskih listov se razlikuje med različnimi drevesnimi vrstami. Prav tako vsa drevesa ne spremenijo barve istočasno. Če se iz ravnine ozremo proti jesenskemu gozdu na pobočju, bomo videli zelo pisan gozd različnih barv in barvnih odtenkov. Pa ste se kdaj vprašali, kaj povzroči spremembo v obarvanosti listja?

 

Skozi rastno sezono v listih ves čas nastaja in se razgrajuje klorofil. Zato so listi zeleni. Ko se jeseni noč podaljšuje, temperature pa nižajo, se nastajanje novega klorofila počasi ustavi. Že nastali klorofil propade, posledično pa listi začnejo izgubljati zeleno barvo. Zaradi rumenih barvil – karotenoidov, se listje obarva rumeno. Rdeče barve pa listje postane zaradi rdečih barvil – antocianov. V zadnji fazi listi odmrejo, se posušijo in postanejo rjave barve. Pri večini dreves porjavijo šele, ko odpadejo, so pa izjeme, kot je npr. beli gaber, ki suhe liste obdrži na vejah še dolgo v zimo.

 

Beli gaber pa je le ena izmed 71 različnih domačih (avtohtonih) drevesnih vrst, ki skupaj prekrivajo skoraj 60 % površine Slovenije. V Sloveniji najdemo 10 vrst iglavcev in 61 vrst listavcev. Najpogostejše drevesne vrste v naših gozdovih so bukev, jelka, smreka, javorji, hrasti, bori, jesen. Druge vrste so redkejše, kljub temu pa je njihova vloga velika.

 

Drevesa imajo ključno vloga pri blaženju podnebnih sprememb. Z vezavo ogljikovega dioksida iz zraka zmanjšujejo količino toplogrednih plinov, uravnavajo temperaturne razlike, zmanjšujejo moč vetra, filtrirajo vodo, s koreninami preprečujejo erozijo tal ter z debli ščitijo pred plazovi.

 

Lahko se zgodi, da bo naslednji sprehod v gozd nekoliko drugačen, obogaten za nova spoznanja. Znanje o naravi, njenih procesih in pomenu pa prispeva k želji po njenem ohranjanju.