Zelene novičke Radenskega polja (april 2025)

 

Želve celinskih voda so že dolgo priljubljene med ljubitelji teraristike, tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Ena izmed najpogostejših vrst je okrasna gizdavka (Trachemys scripta), ki izvira iz južne in jugovzhodne Severne Amerike. Poznamo tri podvrste: rdečevratko (T. s. elegans), rumenovratko (T. s. scripta) in tenesejevo rdečevratko (T. s. troostii). Zaradi svoje priljubljenosti kot hišni ljubljenček se je ta vrsta razširila po svetu, tudi v Evropo, kjer velja za invazivno vrsto.

 

Okrasna gizdavka ogroža avtohtone vrste, saj je agresivnejša in tekmuje za hrano ter življenjski prostor. V Sloveniji je edina avtohtona želva močvirska sklednica (Emys orbicularis), ki prebiva v stoječih in počasi tekočih vodah. Je plašna in se ob motnjah umakne, kar ji dodatno zmanjšuje možnosti preživetja. Najdemo jo v Južni in Srednji Evropi, Zahodni Aziji ter Severni Afriki, pri nas pa živi tudi na območjih, kot je Radensko polje.

 

Tujerodne invazivne vrste so ena največjih groženj biotski raznovrstnosti. Namerni in nenamerni izpusti v okolje negativno vplivajo na domorodne živali in rastline.

 

Za okrasno gizdavko je značilna hitra rast, velika končna velikost, zahtevna oskrba in dolga življenjska doba. Odrasle želve lahko zrastejo do 50 cm in dočakajo 50 let. Ko prerasejo akvarij ali postanejo pretežavne za oskrbo, jih lastniki pogosto neodgovorno izpustijo v naravo. Tam se uspešno razmnožujejo in naseljujejo počasi tekoča ter stoječa vodna telesa, kjer tekmujejo za vire s močvirsko sklednico. Poleg tega pa prenašajo številne bolezni in parazite.

 

Okrasna gizdavka ni edina invazivna želva, ki povzroča težave. Med problematične tujerodne vrste spadajo tudi navadna okrasnica (Pseudemys concinna), lažna zemljevidarka (Graptemys pseudogeographica), navadna hlastavka (Chelydra serpentina) in nelsonijeva okrasnica (Pseudemys nelsoni). Vse te vrste so bile dolgo časa naprodaj v trgovinah za eksotične živali, kar je pripomoglo k njihovemu širjenju v naravo.

 

Pomembno je poudariti, da je spuščanje želv v naravo prepovedano, saj s tem resno škodujemo ekosistemu. Lastniki, ki svojih želv ne morejo več oskrbovati, jih morajo oddati v zatočišča ali ustrezne organizacije.

 

Ker se v  vodah Radenskega polja pogosto znajdejo tako avtohtone kot invazivne želve, bomo spomladi odstranjevali invazivne vrste. Večina dela bo potekala na ribnikih pod Boštanjem, kjer bodo nastavljene vrše, ki jih bomo dnevno pregledovali. Poleg odstranjevanja invazivnih želv bomo izvajali tudi monitoring populacije močvirske sklednice, saj je za njeno ohranitev ključno, da razumemo obseg njenega življenjskega prostora in dejavnike, ki vplivajo na njeno številčnost.

 

Z odgovornim ravnanjem in ozaveščanjem lahko preprečimo širjenje invazivnih vrst in pomagamo ohraniti naravne ekosisteme. Pomembno je, da lastniki eksotičnih živali prevzamejo odgovornost in poskrbijo za svoje ljubljenčke skozi celotno njihovo življenje. Organizirane akcije odstranjevanja invazivnih vrst so ključne, vendar dolgoročno rešitev predstavlja predvsem preprečevanje njihovega širjenja. Vsak posameznik lahko prispeva k varstvu naše edine avtohtone želve celinskih voda – močvirske sklednice – in s tem k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji.