Zaklanjanje in javna zaklonišča

 

Zaklanjanje je zaščitni ukrep, s katerim se na območju nesreče ali na ogroženem območju zavarujemo pred učinki nesreče in je opredeljen v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Je ravno nasprotni zaščitni ukrep od evakuacije, kjer se umaknemo izven območja nesreče ali ogroženega območja. Zaklanjanje se lahko uporabi v miru ali v času vojne.

 

 

V miru lahko uporabimo zaklanjanje ob nesreči z nevarnimi snovmi, industrijski nesreči, ob jedrski ali drugi nesreči in tudi ob požaru. Ob požaru se razvijejo dimni plini, ki se razširjajo po okolici in se jim ne smemo izpostavljati. Če se dim širi proti nam, se zatečemo v stavbo, zapremo vrata, okna in zračnike, izključimo prezračevalne naprave in počakamo, da nevarnost mine. Če se ob nesreči z nevarnimi snovmi širijo hlapi, ki nas dražijo, se prav tako zatečemo v zaprte prostore, kjer zapremo vrata, okna in zračnike, izključimo prezračevalne naprave in počakamo, da nevarnost mine. Po potrebi lahko vrata in okna zatesnimo z lepilnim trakom ali vlažno krpo ali brisačo.

 

 

Zaklonišča in zaklonilnike gradimo za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Zaklonišča se glede na odpornost delijo na zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite. Zaklonišča se praviloma gradijo kot dvonamenski objekti, tako da ni ogrožena njihova zaščitna funkcija. Zaklonilniki se praviloma pripravljajo v vojnem stanju za zaščito pred ruševinami. Za zaklanjanje ljudi na javnih mestih se uporabljajo javna zaklonišča oziroma se v ta namen prilagajajo primerni objekti. Za javna zaklonišča skrbi lokalna skupnost.

 

Zaklonišča osnovne zaščite morajo zagotavljati zaščito pred nadpritiskom, ruševinami, radioaktivnimi padavinami, požari in učinki kemičnega orožja. Opremljena morajo biti za daljše bivanje. Zaklonišča dopolnilne zaščite morajo zagotavljati zaščito pred ruševinami.

Lastnik in uporabnik morata zaklonišče vzdrževati v takšnem stanju, ki ustreza njegovi namembnosti. Ob nevarnosti mora biti omogočen dostop in uporaba tistim osebam, katerim je zaklonišče namenjeno. Ob nevarnosti mora biti zaklonišče pripravljeno za uporabo v 24 urah. Spremembe zaklonišča, ki zmanjšujejo njegovo zaščitno funkcijo, praviloma niso dovoljene. O zakloniščih ter o njihovem vzdrževanju in spremembah namembnosti se vodi evidenca. Evidenco o zakloniščih vodi občina. Evidenca vsebuje podatke o zaporedni številki, vrsti zaklonišča s številom mest, naslovu in imenu lastnika ter datum rednega pregleda zaklonišča. Lastniki zaklonišč morajo občini na njeno zahtevo posredovati podatke iz prejšnjega odstavka. Za vzdrževanje zaklonišč in za njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki. V zaklonišču mora biti izobešen zakloniščni red, ki ga določi minister za obrambo.

 

V Sloveniji gradimo zaklonišča od leta 1973. V Sloveniji je 2.244 zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest. Večina zaklonišč je v urbanih središčih. Na območju občine Grosuplje sta v upravljanju dva javna zaklonišča s skupno kapaciteto 300 ljudi. Tu niso zajeta zaklonišča v osnovnih šolah, zdravstvenih domovih idr., ki so namenjena uporabnikom storitev v objektih.

 

V vseh objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo graditi tako, da zadrži rušenje objektov nanjo. Zaklonišča osnovne zaščite je treba praviloma graditi kot dvonamenske objekte na podlagi uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.

 

Na obstoječih zakloniščih, ki se nahajajo izven površin, namenjenih gradnji zaklonišč, so dopustna dela, potrebna za vzdrževanje in uporabo zaklonišča. Za vse posege v obstoječa zaklonišča in gradnjo novih zaklonišč je treba izdelati revizijo projektne dokumentacije. Gradivo je treba posredovati državnemu organu, pristojnemu za zaščito in reševanje, hkrati pa o posegih investitor obvesti Občino Grosuplje. Odstranitev obstoječih zaklonišč ni dopustna.

 

 

Na območju občine Grosuplje je evidentiranih 11 zaklonišč osnovne zaščite, v katerih je skupaj 1.625 zakloniščnih mest. Od tega sta dva zaklonišča javna in v lasti in upravljanju Občine Grosuplje, šest jih je v lasti organizacij/ zavodov in trije so v hišni oz. v privatni lasti.

 

Javna zaklonišča v občini Grosuplje:

• Javno zaklonišče Adamičeva cesta 3d, 1290 Grosuplje (osnovna zaščita, do 200 oseb)
• Javno zaklonišče - Kersnikova cesta 2, 1290 Grosuplje - t.i. »Mrzle njive« (osnovna zaščita, do 100 oseb)