Zelene novičke Radenskega polja (junij 2025)

 

V soboto, 17. maja 2025, smo izvedli tradicionalni spomladanski pohod po Radenskem polju, ki tudi letos ni razočaral. Pohod smo začeli pod Boštanjem, nato pa se podali po slikoviti poti skozi osrčje Radenskega polja, vse do Zatočnih jam. Sprehodili smo se mimo raznolikih kraških pojavov, cvetočih travnikov in številnih naravnih posebnosti, ki v tem času še posebej zaživijo.

 

Pohoda se je udeležilo več kot 30 pohodnikov vseh generacij, ki so s svojo prisotnostjo pokazali, da je zanimanje za naravo in aktivno preživljanje prostega časa še vedno živo. Ob koncu poti nas je pri Žabji hiši pričakalo manjše okrepčilo in prijetno druženje, ki je pohodnikom ponudilo čas za počitek, klepet in izmenjavo vtisov.

 

Hvala vsem za sodelovanje, dobro voljo in prijetno vzdušje!

 

 

Radensko polje je eno najdragocenejših naravnih območij v občini Grosuplje. Zaznamujejo ga mokrotni travniki, kraški pojavi in izjemna biotska raznovrstnost. Žal pa to občutljivo naravno ravnovesje vse bolj ogrožajo invazivne tujerodne rastline, ki se na tem območju hitro širijo.

 

 

To so rastlinske vrste, ki niso naravno prisotne v našem okolju – k nam so bile prinešene iz drugih delov sveta. Ker tukaj nimajo naravnih sovražnikov in so zelo prilagodljive, se lahko hitro razmnožujejo. Ob tem izpodrivajo domače (avtohtone) rastline, kot so šaši, kukavičevke in druge travniške vrste, s čimer zmanjšujejo pestrost in stabilnost naravnega okolja.

 

 

• Japonski dresnik (Reynoutria japonica)

Ena najnevarnejših invazivnih rastlin v Sloveniji. Raste zelo hitro in ima močan koreninski sistem, ki izpodriva domače rastline ter poškoduje poti, zidove in druge objekte. Na Radenskem polju se pogosto širi ob vodotokih, kjer uničuje naravne habitate. Ker se razmnožuje tudi iz najmanjših delov stebla ali korenin, je odstranjevanje zelo zahtevno in dolgotrajno.

 

• Kanadska in orjaška zlata rozga (Solidago canadensis, S. gigantea)

Zelnata trajnica z rumenimi socvetji, ki cveti od julija do oktobra. Semena raznaša veter, razrašča pa se tudi z močnimi korenikami. Pojavlja se v gostih sestojih ob cestah, železnicah, gozdnih robovih in bregovih voda. Posamične rastline lahko izkopljemo, celotne sestoje pa nadzorujemo z redno košnjo pred cvetenjem. Korenike je treba posušiti in sežgati.

 

• Enoletna suholetnica (Erigeron annuus)

Enoletnica, ki pogosto preživi tudi dve leti. Ima razvejano, dlakavo steblo in bele cvetove, ki jih opazimo od maja do septembra. Raste ob cestah, na opuščenih površinah in celo na vlažnih ter suhih travnikih. Najbolj učinkovit ukrep je redna košnja pred cvetenjem. Košnje med cvetenjem niso priporočljive, saj se rastlina hitro obrašča. Posamične primerke lahko izkopljemo – tudi z delom korenin.

 

 

Prepoznavanje in obveščanje: Če opazite invazivne rastline, obvestite pristojne službe.

Odstranjevanje: Rastline odstranjujmo mehansko (košnja, puljenje), občasno pa tudi kemično – vendar le zelo previdno in strokovno.

Vzdrževanje habitatov: Redna košnja mokrotnih travnikov preprečuje širjenje invazivnih vrst.

Varovanje domorodnih vrst: S tem ohranjamo tudi druge organizme – na primer metulje, čmrlje in dvoživke – ki so od njih življenjsko odvisni.

 

Skupaj lahko prispevamo k varovanju naravne dediščine Radenskega polja. Ozrimo se k naravi – in jo pomagajmo ohraniti.