Nahajate se:
Razstava portretov pomembnih Grosupeljčanov
Razstava portretov pomembnih Grosupeljčanov
8. 7. 2025
43
Številnim kulturnim prireditvam, s katerimi je občina Grosuplje že marca in aprila opozorila na svojo tridesetletnico, se je ob koncu šolskega leta grosupeljske Univerze za 3. življenjsko obdobje pridružila še razstava portretov pomembnih Grosupeljčanov. Podobe že pokojnih, a omembe vrednih prebivalcev naše občine, so ustvarili člani likovnega krožka, ki deluje v okviru univerze.
Portret je zagotovo najbolj zahtevna likovna zvrst. Zaradi izostrenega čuta za prepoznavanje drobnih posebnosti obraza, ljudje smo to sposobnost skoti tisočletja razvili do popolnosti, takoj opazimo neskladje med portretirancem in portretom. Zato je bila odločitev mentorice likovne skupine, akademske kiparke Martine Giuliatti, da svoje učence spodbudi prav za takšen izziv, toliko bolj pogumna. Razstava je na ogled do septembra v glavni dvorani Mestne knjižnice Grosuplje.
Grosupeljski slavist in jezikoslovec Jaka Müller je pripravil seznam štiriindvajsetih že pokojnih prebivalcev naše občine, ki so bili za kraj svojega rojstva ali bivanja pomembni. Na seznamu sta župnika Mihael Sterleker, ki je v začetku 16. stoletja ustanovil osnovno šolo v Šmarju, in Tone Bohinc, graditelj nove grosupeljske cerkve, literati Ivan Lah, Louis Adamič, Vinko Žitnik, Ana Gale, Janez Šeme, Radko Polič in Ludve Potokar, gospodarstveniki Franc Košak, Anton Šinkovec, Metod Dular, Jože Mulec Logar in Alojz Nebec, pa odkritelj Županove jame Josip Perme, zdravnik Franjo Podkoritnik, umetnostni zgodovinar Stane Mikuž, filmski režiser, avtor kar treh filmov o Kekcu, Jože Gale, etnolog Boris Kuhar, športnik Franci Škerlj, muzikolog Edo Škulj, kiparka Lučka Koščak ter kulturnika France Adamič in Cvetko Budkovič.
Ustvarjanje portretov vseh teh pomembnih Grosupeljčanov pa je bilo povezano še z eno težavo, z iskanjem njihovih kvalitetnih portretnih fotografij. Veliko jih je bilo objavljenih v zbornikih občine Grosuplje, nekaj pa jih je Jaka Müller našel pri sorodnikih. Z risanjem in slikanjem portretov so se nato spopadli Milena Štangar, Jože Grozde, Sonja Gliha, Inka Goršič, Vera Zupan, Edita Oražem, Milojka Stanič in Teodora Adamič.
3. junija je na otvoritvi razstave Jaka Müller poudaril, da lista naših eminentnih osebnosti ni ne popolna ne dokončna. Opozoril pa je še na to, da je bilo najmočnejše področje delovanja izbranih kultura v najširšem pomenu te besede – ustvarjalna, raziskovalna, izobraževalna, duhovna kultura in izdajateljsko, založniško in uredniško delo, drugo najmočnejše področje pa je bilo gospodarstvo.
Vida Curk
Foto: Franci Zorko