10. OBLETNICA KRAJINSKEGA PARKA RADENSKO POLJE

Pred natanko 10 leti, decembra 2011, je vlada sprejela predpis, s katerim je bilo zavarovano 15 km2 veliko območje JV od Grosupljega, imenovano Krajinski park Radensko polje. Istega leta je nastala tudi Skupnosti naravnih parkov Slovenije, ki danes združuje petnajst upravljalcev zavarovanih območij Slovenije.

USTANOVITELJICI OBČINA IN DRŽAVA

Krajinski park Radensko polje kot zavarovano območje že vrsto let ohranja značilnosti, ki so bile v letu 2011 povod za ustanovitev parka. Takrat sta tako občina kot država prepoznali veliko vrednost narave na območju današnjega Krajinskega parka Radensko polje. Vlada Republike Slovenije je s sprejemom Uredbe o Krajinskem parku Radensko polje dne 15. 12. 2011 zavarovala območje Krajinskega parka Radensko polje, kmalu za tem, 15. 2. 2012, pa je območje zavaroval še Občinski svet Občine Grosuplje s sprejemom Odloka o Krajinskem parku Radensko polje. Krajinski park Radensko polje je tako prvo širše zavarovano območje narave v Sloveniji, ki sta ga s sprejemom istega besedila zavarovali tako Občina kot Vlada RS. Za izvajanje javne službe upravljanja krajinskega parka sta oba ustanovitelja soglašala, da se ta naloga poveri Zavodu za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje«, ki ga je ustanovila Občina Grosuplje. Znotraj Turizma Grosuplje deluje od 1. septembra 2019 dalje OE Krajinski park.

PESTROST ŽIVE IN NEŽIVE NARAVE RADENSKEGA POLJA

Temeljna vrednost Krajinskega parka Radensko polje je 4 km2  veliko osrednje Radensko polje, na območju katerega se nahaja tudi posebno ohranitveno območje Natura 2000 Radensko polje – Viršnica. Radensko polje predstavlja najmanjše med 9 izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji, ki s številnimi tipičnimi kraškimi značilnostmi tvori naravni mozaik travnikov, grmišč, gozdov in presihajočih jezerc. S prepletom suhih in vlažnih travišč, poplavnega gozda črne jelše, vodnih kotanj in kanalov z vodno in obvodno vegetacijo ter gozdom je to območje pomembna biodiverzitetna točka. Skupaj s številnimi ponori, ponikvami, požiralniki, kraškimi izviri in estavelami pa predstavlja Radensko polje tudi pomembno geodiverzitetno območje.

Narava in človek sta se prilagodila naravnim ciklom, ki jih tu narekujeta voda in kraški svet. Kmetijstvo se zaradi naravnih omejitev (pogostih poplav) na tem območju ni intenziviralo. To je omogočilo ohranitev številnih varovanih vrst rastlin. V parku je bilo do sedaj popisanih kar 445 vrst rastlin, 80 vrst ptic, 68 vrst metuljev, 27 vrst kačjih pastirjev, 13 vrst dvoživk in 8 vrst netopirjev.

Prispevek k izjemni pestrosti žive in nežive narave imajo poleg človeka (redna, a ne prepogosta košnja) tudi trije vodotoki, ki že stoletja sooblikujejo pokrajino, kakršno poznamo danes. Ti vodotoki ob obilnem deževju Radensko polje poplavijo, ob normalnem vodostaju pa se pretakajo preko Radenskega polja v smeri od zahoda proti vzhodu, kjer ponikajo v kraško podzemlje.

Dobravka priteče na severni del z območja nekraškega sveta. Zanjo je značilna ozka, strma struga, vrezana v glinene nanose, ki so najizrazitejši pod gričem Boštanj. Pri Velikem retju so vidne izrazite rupe in estavele, skozi katere voda v času nizkega vodostaja odteka v podzemlje. V času deževja se pojav obrne in voda skozi rupe vre na površje. Ob normalnem vodostaju Dobravka ponika v jami Beznica.



Vodotok Zelenka izvira ob zaselku Pirka in ima značilen lijakasto oblikovan kraški izvir v obliki estavele. Teče preko osrednjega dela Radenskega polja severno od osamelca Kopanj in ponika v kraški ponor v jami Pekel. Večino leta je struga suha in se napolni samo ob daljšem deževju.



Najlepše ohranjen je vodotok Šica, ki izvira na jugozahodnem delu Radenskega polja pod vasjo Mala Račna. Zaradi številnih meandrov naredi Šica trikratno pot do svojega ponora v Zatočni jami.

MEDNARODNI PROJEKTI V KRAJINSKEM PARKU RADENSKO POLJE

ŽABJA HIŠA – CENTER OHRANJANJA NARAVE

Ob izviru in na otoku vodotoka Šica v Mali Račni je bil poleti 2021 vzpostavljen prvi Center ohranjanja narave v Sloveniji, Žabja hiša, ki obiskovalca izobrazi o naravnih posebnostih območja, o pomenu varovanja in ohranjanja narave, o sistemu ohranjanja narave Republike Slovenije in o zgodovini varstva narave pri nas. V Žabji hiši lahko obiskovalec s pomočjo različnih interpretacijskih orodij spozna dele žive in nežive narave izjemnega Radenskega polja, kako naravo varujemo, kdo jo varuje in kaj izgubimo, če uničimo naravo. Žabja hiša je ohranila svojo prvotno podobo, njen namen pa se je menjal – sprva je bil to vaški mlin, nato je v času Jugoslavije hiša služila kot center tajne obveščevalne službe, v okviru projekta INTERREG SLO – HR z imenom Vezi narave pa so hišo obnovili v center ohranjanja narave.




PROJEKT LIFE AMPHICON

Z namenom ohranjanja narave od leta 2019 v Krajinskem parku poteka evropski projekt LIFE AMPHICON, katerega cilj je varstvo dvoživk in ohranjanje njihovih habitatov. Tako bomo na cesti na zahodni strani Radenskega polja, kjer smo vsako leto priča množičnim povozom dvoživk, zgradili podhode za dvoživke. Ti bodo omogočili varno selitev dvoživk do vodnih površin Radenskega polja, kjer pa bo v okviru projekta nastalo tudi 40 novih mlak za hribske urhe, velike pupke in ostale dvoživke. Namen projekta pa ni zgolj varstvo dvoživk in ohranjanje njihovih habitatov z omenjenimi ukrepi. Pomemben del projekta je tudi ozaveščanje ljudi o pomenu dvoživk in narave nasploh. Številne ljubitelje narave in dvoživk tako v Krajinski park Radensko polje vsako pomlad privablja tudi vsakoletna akcija prenašanja dvoživk pod imenom Pomagajmo žabicam čez cesto. V njej že 14 let sodelujejo številni prostovoljci, s pomočjo katerih smo samo letošnjo pomlad na varno preko ceste prenesi več kot 18.000 dvoživk.



Z večanjem števila obiskovalcev pa je z namenom izobraževanja predvidena prva tematska pot z informativnimi tablami. To je ključno za vzpostavljanje trajnostnega turizma in s tem ohranjanje najvrednejših območij zavarovanega območja. Tematska pot, ki bo nastala v okviru projekta LIFE AMPHICON, bo tako prva infrastruktura, ki bo pripomogla k usmerjanju obiskovalcev in s tem bolj trajnostnemu turizmu na zavarovanem območju Krajinskega parka Radensko polje.

ZANIMIVOSTI KRAJINSKEGA PARKA RADENSKO POLJE

• Simbol parka je sibirska perunika (Iris sibirica).
• Prvo in edino zavarovano območje v Sloveniji, kjer sta ustanoviteljici občina (december 2009) in država (december 2011).
• Območje s 35 naravnimi vrednotami, 1 ožje zavarovanim območjem, naravnim spomenikom Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama in 3 ekološko pomembnimi območji.
• Omrežje Natura 2000 za 8 živalskih vrst (človeška ribica – Proteus anguinus, hribski urh – Bombina variegata, veliki pupek – Triturus carnifex, drobnovratnik – Leptodirus hochenwarti, ozki vretenec – Vertigo angustior, travniški postavnež – Euphydryas aurinia, črtasti medvedek – Callimorpha quadripunctaria, močvirski cekinček – Lycaena dispar) in 3 habitatne tipe (presihajoča jezera;  travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae); jame, ki niso odprte za javnost).
• Ena večjih črnih točk za dvoživke v Sloveniji, kjer se prek 3 km dolgega cestnega odseka vsako leto seli več kot 50.000 dvoživk.
• Eno večjih rastišč francoskega šipka (Rosa gallica) v Sloveniji.
• Na sredi polja stoji eden najlepših tipičnih kraških osamelcev, imenovan Kopanj, kjer se nahaja stalni arteški izvir, ki je edinstveni izvir v humu v Sloveniji.
• Jama Viršnica, ki je del naravnega spomenika Zatočna jama, Lazarjeva jama in Vrišnica, v dolžini 2796 m predstavlja enega od najdaljših jamskih sistemov na Dolenjskem.
• Na Radenskem polju je tri mladostna leta preživel tudi France Prešeren, ko je živel pri svojem stricu (takratnem duhovniku) na humu Kopanju.
• Na griču Boštanj je vse od 16. st. stal grad Boštanj (Weissenstein - "beli kamen"). Tu se je rodil tudi Rihard Blagay, po katerem se imenuje prva zavarovana roža na Slovenskem, blagajev volčin. Zadnja rodbina Lazzarini je tu bivala do leta 1942. Leta 1944 je bil grad požgan.

OE Krajinski park Radensko polje
Zavod za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje«