Nahajate se:
Spoznavamo dvoživke Krajinskega parka Radensko polje
Spoznavamo dvoživke Krajinskega parka Radensko polje
3. 5. 2021
651
Strinjamo se, da je letošnja pomlad zelo nenavadna. Ne samo za ljudi. Tudi dvoživke, ki so v spomladanskih večerih aktivne zlasti v vlažnem in manj hladnem vremenu (nad 4 stopinje Celzija), so svojo selitev to pomlad zaradi nizkih temperatur in suše večkrat prekinile. Tako je akcija Pomagajmo žabicam na cestnem odseku med Velikim Mlačevim in Veliko Račno letos potekala skoraj dva meseca, do sredine aprila. V tako dolgem obdobju smo se imeli na omenjenem odseku priložnost srečati tako z "zgodnejšimi" vrstami dvoživk, med katere uvrščamo velikega pupka, kot tudi s hribskim urhom, ki je to leto na pot do mrestišč krenil sredi aprila.
Tako velikega pupka kot hribskega urha uvrščamo med evropsko pomembne Natura 2000 vrste in ciljne vrste projekta LIFE AMPHICON. Predvideni ukrepi ohranjanja dvoživk in obnove njihovih habitatov v Krajinskem parku Radensko polje so namreč namenjeni predvsem tema vrstama dvoživk.
Veliki pupek (Triturus carnifex) je največja vrsta pupkov v Evropi. Prepoznamo ga po svetlo rjavi do temno sivi obarvanosti hrbta s temnimi pegami in rumeno oranžnem trebuhu z značilnim vzorcem nepravilno oblikovanih pik. Na temnem grlu so opazne številne drobne bele pike. Razlika med spoloma je opazna v obdobju parjenja, ko imajo samci značilen kožnat, visok in izrazito nazobčan hrbtni greben. Samice (na fotografiji) in mladi osebki nimajo hrbtnega grebena, pogosto pa imajo vzdolž hrbta neprekinjeno rumeno črto.
Hrbtna stran hribskega urha (Bombina variegata) je obarvana rjavo sivo in ima drobne bradavičaste žleze, ki se končajo z izrazitim trnom, zato je na otip hrapav. Ima značilno živo rumeno obarvan trebuh s črno sivim lisastim vzorcem. Kadar se počuti ogroženega, usloči hrbet in tako pokaže svarilno obarvano trebušno stran (urhov refleks). S tem plenilce opozori, da je strupen in zato neužiten.
Z eno od aktivnosti projekta LIFE AMPHICON, Pomagajmo žabicam čez cesto, smo letos zaključili, nadaljujemo pa z iskanjem mest prečenja ceste, mrestišč in poletnih bivališč velikega pupka in hribskega urha.
Če jih opazite tudi vi, bomo veseli, če nam informacije o datumu najdbe, točni lokaciji in fotografijo dvoživke posredujete na info@radenskopolje.si.
Pripravila: Tina Stepišnik
Tako velikega pupka kot hribskega urha uvrščamo med evropsko pomembne Natura 2000 vrste in ciljne vrste projekta LIFE AMPHICON. Predvideni ukrepi ohranjanja dvoživk in obnove njihovih habitatov v Krajinskem parku Radensko polje so namreč namenjeni predvsem tema vrstama dvoživk.
Veliki pupek (Triturus carnifex) je največja vrsta pupkov v Evropi. Prepoznamo ga po svetlo rjavi do temno sivi obarvanosti hrbta s temnimi pegami in rumeno oranžnem trebuhu z značilnim vzorcem nepravilno oblikovanih pik. Na temnem grlu so opazne številne drobne bele pike. Razlika med spoloma je opazna v obdobju parjenja, ko imajo samci značilen kožnat, visok in izrazito nazobčan hrbtni greben. Samice (na fotografiji) in mladi osebki nimajo hrbtnega grebena, pogosto pa imajo vzdolž hrbta neprekinjeno rumeno črto.
Hrbtna stran hribskega urha (Bombina variegata) je obarvana rjavo sivo in ima drobne bradavičaste žleze, ki se končajo z izrazitim trnom, zato je na otip hrapav. Ima značilno živo rumeno obarvan trebuh s črno sivim lisastim vzorcem. Kadar se počuti ogroženega, usloči hrbet in tako pokaže svarilno obarvano trebušno stran (urhov refleks). S tem plenilce opozori, da je strupen in zato neužiten.
Z eno od aktivnosti projekta LIFE AMPHICON, Pomagajmo žabicam čez cesto, smo letos zaključili, nadaljujemo pa z iskanjem mest prečenja ceste, mrestišč in poletnih bivališč velikega pupka in hribskega urha.
Če jih opazite tudi vi, bomo veseli, če nam informacije o datumu najdbe, točni lokaciji in fotografijo dvoživke posredujete na info@radenskopolje.si.
Pripravila: Tina Stepišnik
