V OSRČJU POHORSKIH GOZDOV - Grosupeljski upokojenci na poletnem pikniku

Kaj je lepšega, kot da se na vroč, soparen, poletni dan, kakršnih je bilo to poletje kar precej, umaknemo nekam, kjer je bistveno hladneje. Takšen kraj je prav gotovo Pohorje s svojimi mogočnimi gozdovi  in kar precejšno nadmorsko višino.

Zato smo se člani Društva upokojencev Grosuplje odločili, da za kraj letošnjega že tradicionalnega poletnega piknika izberemo Slivniško Pohorje. Pravzaprav je lokacijo izbrala naša organizatorka Danica, za kar smo ji še posebej hvaležni.

Da se bomo imeli res lepo je bilo čutiti že zjutraj, ko se nas je za dva polna avtobusa zbralo na tradicionalnem zbirališču pri Adamičevem spomeniku v centru Grosuplja.

Vožnja po štajerski avtocesti je ob prijetnem klepetu hitro minila in že smo se v Hočah pričeli vzpenjati po vijugasti cesti na mogočno Pohorsko pogorje. 
Naš prvi cilj je bil Andrejev dom na Slivniškem Pohorju. Tu so nam na tradicionalni pohorski način zaželeli dobrodošlico domači gospodarji.

Okrepčani in dobre volje smo se odpeljali proti osrčju pohorskih gozdov. Pri tem je potrebno poudariti, da nas je na to pot pospremil lokalni vodnik Pohorski Franček. Izkazal se je za izrednega poznavalca in hkrati odličnega pripovedovalca, saj nas je na svoj poseben humoren način popeljal skozi zgodovino pohorskega pogorja ter nam hkrati predstavil njegovo biotsko raznolikost s poudarkom na njegovih posebnostih. Skozi vse njegovo pripovedovanje je bilo čutiti njegovo neizmerno ljubezen do narave in še posebej do pohorskih gozdov.

Predstavil nam je najprej zimsko-športni center Areh. Nato pa smo se sprehodili še do najnovejše pridobitve, smučišča Pisker. Od tam je čudovit razgled na dolino Drave z Rušami ter mogočnim Kozjakom na drugi strani reke. Nadaljevali smo pot do Ruške koče, kjer smo popili kavo ter si ogledali tamkajšnjo cerkvico. Sledil je še postanek na vrhu pohorske vzpenjače ter ogleda štajerske prestolnice Maribor, ki je kot na dlani ležal globoko pod nami.

Sledil je povratek  k Andrejevemu domu, kjer je bilo že vse pripravljeno za piknik. Bogato obložena miza z dobrotami iz žara ter ostale kulinarične dobrote so pričarale nasmeh na usta večine udeležencev. K dobri volji je pripomogel tudi domači muzikant zato se je nekaj parov celo zavrtelo ob zvokih glasbe. Nekateri so se preizkusili v ruskem kegljanju ali pa streljanju z zračno puško. Manjkal pa ni niti čisto pravi srečelov. Večino udeležencev piknika pa si je poiskalo zavetje v prijetni senci mogočnih dreves ali pa se je podalo na sprehod po okolici doma. Še največ pa jih je izkoristilo čas  za prijeten klepet s svojimi vrstniki, saj nam prav tega ob današnjem tempu življenja pogosto primanjkuje. In to je tudi glavni namen tovrstnih dogodkov.

V zgodnjih večernih urah smo se prijetno utrujeni vrnili domov trdno prepričani, da dan preživet v prijetni družbi ni nikoli izgubljen.

Franci Zorko