Anna Gerželj praznovala 105. rojstni dan

Gospa Anna Gerželj je v četrtek, 14. maja 2015, v Domu starejših občanov Grosuplje, praznovala svoj 105. rojstni dan. Prisluhnili smo zgodbi o njenem življenju, direktorica Doma starejših občanov Grosuplje mag. Marta Gašparovič, župan dr. Peter Verlič in predsednik Društva upokojencev Grosuplje Drago Andročec so ji ob njenem osebnem prazniku iskreno čestitali, za tem pa so ji nekaj lepih in živahnih pesmic zapeli otroci iz vrtca Kobacaj, med njimi seveda tudi »Vse najboljše za te« in ji prav prisrčno čestitali. Ob pesmi »Kolkor kapljic, tolko let« smo nazdravili ob njenem 105. rojstnem dnevu in ji zaželeli še na mnoga leta, za tem pa se je zaslišalo še »V dolini tihi«, zapeli smo jo prav vsi, na harmoniko pa nas je spremljal Anže iz skupine Gadi. Pika na i, da je bilo rojstnodnevno praznovanje res tisto pravo, pa je bila torta.

Pisalo se je leto 1910, ko se je 14. maja kot drugi otrok rodila v Črni na Koroškem, mami Neži in očetu Valentinu Šahman hčerka Anna. Oče je pri njenih štirih letih odšel na bojišče 1. svetovne vojne in se ni več vrnil. Mama Neža je ostala sama s petimi otroki in začel se je boj za preživetje. Mala Anna je morala zgodaj s trebuhom za kruhom. Služila je v Celju, potem v Ljubljani, kjer se ji celo ponudi prilika, da se izuči za trgovko, kar je bila tudi njena velika želja. Ker pa je zbolela mama, se je vrnila na Koroško, da dela namesto mame in služi denar. Leta 1930 je šla služit na graščino pod Pohorjem. Tam je spoznala bodočega moža, Notranjca, se pri 20 letih poročila, in se spet vrnila na Koroško. Istega leta se ji je rodil sin Milan. 15 let pozneje, konec druge svetovne vojne, pa se je rodila hčerka Zora.

Od leta 1930 do leta 1970, se pravi 40 let, je gospa Anna preživela v Josipdolu na Pohorju in pozneje na Koroškem, kjer je mož dobil službo vzdrževalca žičnic v rudniku Mežica, ona pa je ostala gospodinja, saj v tistem času skoraj da ni bilo dela za ženske. Leta 1970 je nepričakovano umrl mož in odločila se je za preselitev v Ljubljano, kjer sta živela sin Milan in hčerka Zora, ki sta imela vsak po enega sina. Življenje v Ljubljani se začenja pri njenih 60. letih. Naslednjih 30 let je preživela v ljubljanskih Mostah, kjer je imela svoje stanovanje. Najpomembnejše poslanstvo, ki ga je opravljala v tem času, je bila prav gotovo skrb za oba vnuka, Andreja in Sergeja, in vsakodnevna pomoč v gospodinjstvu pri hčerki Zori. V veliko veselje ji je bilo tudi rojstvo treh pravnukov, Lovra, Jakca in Evelin. Kljub vsemu pa je našla tudi čas za delovanje v Društvu upokojencev Moste, skrbela je za rekreacijo, redno je obiskovala toplice in morje in z otroki hodila na izlete.

Leta 1998 se je soočila s hudo boleznijo in dve leti kasneje ji je umrl še sin Milan. Bila je v hudi krizi in po okrevanju se je odločila, da se preseli v bližino hčerkinega prebivališča v Grosuplje. Tako je pri svojih 90. letih postala Grosupeljčanka. Tudi tu je imela svoje stanovanje.

Življenje gospe Anne je vseskozi povezano z veliko dobroto in skrbjo za druge. Najprej skrb za bolno mamo, za družino, za vnuka in nazadnje tudi za pravnuke, ki zelo radi prihajajo k njej. Še nedolgo nazaj so ji bila v veliko veselje ročna dela, predvsem kvačkanje, še danes pa prebiranje časopisa in spremljanje televizijskih programov. Vsak dan redno hodi na telovadbo in se udeležuje vseh aktivnosti in dogodkov, ki se dogajajo v Domu starejših občanov Grosuplje.

Prisluhnili smo zgodbi o njenem življenju...

Ob pesmi »Kolkor kapljic, tolko let« smo nazdravili ob njenem 105. rojstnem dnevu in ji zaželeli še na mnoga leta...

Video: Brane Petrovič