Zaključek 10. akademskega leta UTŽO Grosuplje
V petek, 30. maja 2014, je v Kulturnem domu Grosuplje Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje obeležila zaključek že 10. akademskega leta. Slovesnemu zaključku so prisostvovali župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave občine Grosuplje Dušan Hočevar, ravnateljica VVZ Kekec Grosuplje Majda Fajdiga in prof. dr. Ana Kranjc.
Uvodoma smo prisluhnili Mešanemu pevskemu zboru U3 Grosuplje, ki ga vodi zborovodkinja Gabrijela Cedilnik ob sodelovanju korepetitorja Primoža Cedilnika, nato pa smo se s predsednico Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Grosuplje Andrejo Smolič sprehodili skozi dosežke in presežke zadnjega obdobja.
UTŽO Grosuplje je postalo stičišče starejših. Omogoča prepletanje znanja in spretnosti v prepoznavno in cenjeno delo, tudi za lokalno skupnost. Je javni prostor, kjer se akumulirata znanje in kultura kot produkcija starejših. Andreja Smolič je povedala, da je imela univerza v letošnjem letu kar 241 slušateljev, ki so obiskovali 45 različnih krožkov.
Med številnimi dejavnostmi in projekti, ki so se zgodili v 10 letih delovanja, je izpostavila le nekaj večjih projektov. Slušatelji računalništva so sami postavili spletno stran, ki jo tudi urejajo, kar je za univerzo velikega pomena. Še vedno je živ projekt Naše kapelice, v okviru katerega se obnavljajo kapelice, ki bi sicer propadle, in so pomembne tudi v turističnem smislu. Dve skupini sta odšli na poletno šolo v Italijo, literarni krožek pa redno gosti različne pisatelje, s katerimi slušatelji berejo ob kmečki peči, povezujejo pa se tudi z zamejskimi Slovenci ter spoznavajo njihovo kulturo, znanje in običaje.
Andreja Smolič je povedala, da že vseh 10 let dobro sodelujejo z obema osnovnima šolama v Grosuplju in tudi z vrtcem Kekec ter tako krepijo medgeneracijsko sodelovanje v naši občini.
Pomemben projekt, ki ga UTŽO Grosuplje vsako leto organizira, je tudi praznovanje Prešernovega dne, 8. februarja. Prireditev je zdaj že tradicionalna in zelo dobro obiskana.
Andreja Smolič je še povedala, da je župan dr. Peter Verlič UTŽO Grosuplje povabil za članico častnega seniorskega odbora v okviru projekta »Starosti prijazna občina Grosuplje«. Povabila so bili zelo veseli. Če bo mesto prijazno starejšim, bo prijazno tudi mlajšim, in vsem bo lepo, je dejala.
Župan dr. Peter Verlič pa je dejal, da ga odziv UTŽO Grosuplje na povabilo v častni seniorski odbor v okviru projekta »Starosti prijazna občina Grosuplje«, zelo veseli. Kar nekaj časa smo razmišljali, kako se projekta lotiti, in smo ugotovili, da je najbolje, da združimo vse sile, in se tako združimo vsi tisti, ki želimo nekaj prispevati k razvoju kraja, je povedal župan.
Pomembni so projekti, ki zadevajo infrastrukturo, zelo pomemben pa je tudi prijazen stisk roke in topel nasmeh. Prav to pa utrjujete vi, je še dejal župan. To so tisti projekti, ki nas povezujejo in delajo naše življenje lepo. Želi si, da bi bil projekt »Starosti prijazna občina Grosuplje« izrazito medgeneracijski, tako bomo sodelovali vsi, od vnukov do starih staršev, naša občina pa bo tako živela in se razvijala.
V imenu Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, ki povezuje kar 46 univerz za tretje življenjsko obdobje, je prisotne pozdravila prof. dr. Ana Kranjc. Pohvalila je delo grosupeljske univerze in omenila, da jo tudi po svetu promovira kot zgled dobrega dela. Zato je UTŽO Grosuplje v marcu 2014 zasluženo prejelo častno priznanje za dolgoletno požrtvovalno in ustvarjalno izobraževalno delo ter delovanje v lokalnem in širšem okolju.
Prof. dr. Ana Kranjc je izpostavila osnovno vprašanje, ki ga UTŽO Grosuplje uspešno premaguje in se mogoče tega niti ne zaveda, saj gre z življenjem in razvojem enostavno naprej. Ko je poslušala nagovor župana dr. Petra Verliča, jo je presenetilo to, da ne jamra nad starajočo se družbo, kot to velja za večina politikov. V Sloveniji namreč vlada močan stereotip, da gremo v katastrofo, da bodo bremena neznosna za mlajše generacije, saj se je življenjska doba podaljšala. Zaupala nam je, da so demografska skupina, ki v svetu najbolj narašča, prav 100 letniki. Slovenija je imela leta 1995 64 stoletnikov, lansko leto junija pa jih je bilo po statističnih podatkih 274.
Tretje življenjsko obdobje tako traja od 30 do 40 let. Družba se spreminja. V tem obdobju lahko propadamo, čakamo, in razmišljamo o tem, kje nas je kaj zabolelo, lahko pa si, kot pravijo tudi nekaterimi slušatelji UTŽO Grosuplje, rečemo, da preprosto nimamo časa biti bolni, kot si to reče mati z majhnimi otroki. In tako je treba tudi tretje življenjsko obdobje zadnjih 40 let razgibati v dejavno starost.
Če bomo govorili, da je staranje družbe katastrofa, pomeni, da si jo predstavljamo po starem, je še povedala prof. dr. Ana Kranjc. Starost je bila včasih takšna, da je upokojenec zjutraj spil kavo, šel v trgovino, mogoče obiskal sorodnika, ki ga že dolgo ni. To pa ni dejavna starost. Dejavna starost je biti vpet v svoje okolje, biti soodgovoren do ljudi, ki živijo okrog tebe.
Staranje družbe je zakonitost, pojav razvoja, pridobitev razvoja in privilegij, ki smo ga z novo tehnologijo, novim načinom življenja in novim življenjskim standardom dosegli. Sedaj ko smo to dosegli, pa moramo znati iz tega tudi nekaj narediti. Starosti moramo dati nov obraz.